VROČINA … »BOLEZEN FINA?«

Vročina je strah in trepet vsakega starša, ko njihov otrok zboli.

Več kot polovica vprašanih staršev je prepričanih, da vročina preko 39°C otroka ogroža, in da jo je zato treba takoj znižati. Le malo se jih zaveda, da je vročina le eden od bolezenskih znakov in da spada med obrambne odzive organizma, še manj pa je takih, ki verjamejo, da nam med samo boleznijo povišana telesna temperatura celo koristi.

Vročina sama po sebi ni nevarna, je pa lahko nevarna bolezen, ki je vročino povzročila

Povišana telesna temperatura je le simptom določenega obolenja in sama po sebi ni bolezen. Je način obrambnega mehanizma, saj zavre razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov in hkrati okrepi funkcijo imunskega sistema. Poveča se dejavnost tistih celic, ki se borijo z bolezenskimi povzročitelji, kar je še posebej pomembno pri virusnih okužbah, za katere nimamo učinkovitih zdravil. Vročina prav tako poveča učinkovitost antibiotikov, kar vse kaže na to, da je za človeka prej koristna kot škodljiva. Ko temperatura narašča, otroka zebe, ko pada, se poti. Zaradi splošnega slabega počutja otroka »prisili« k počitku in s tem pomaga pri delovanju imunskega sistema.

O povišani telesni temperaturi govorimo, kadar izmerimo temperaturo:

  • več kot 37,2°C pod pazduho,
  • v ušesih in ustih več kot 37,5°C in rektalno 38°C

Temperaturo merimo potem, ko otroku slečemo topla oblačila in po hranjenju, da ne dobimo lažnih visokih vrednosti telesne temperature. Pomembno je tudi mesto merjenja telesne temperature. Pri nas se večinoma uporabljajo vrednosti, izmerjene pod pazduho.

Zavedati se moramo, da so v organizmu tudi varovalni mehanizmi, ki varujejo telo pred previsokim dvigom telesne temperature. Večina strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemom vročine pri otroku, je mnenja, da sicer zdravi otroci brez škode prenesejo tudi zelo visoko vročino, na primer 40-41°C. Nevarna pa lahko postane, če temperatura nad 41,7°C traja dlje časa, še posebej, če je bolnik dehidriran.

Cilj zniževanja telesne temperature je, da preprečimo morebitne škodljive posledice in da izboljšamo otrokovo počutje. Praviloma ne znižujemo vročine do 38,5°C, če otrok nima težav.

Splošni ukrepi za zniževanje povišane telesne temperature:

Otroku s povišano telesno temperaturo ponudimo več tekočine (mlačni napitki kot so: šipkov čaj z limono, lipov čaj, voda, radenska, sadni sok, sok rdeče pese …), dokler mu temperatura raste oziroma ga zebe in trese pa ga toplo pokrijemo. Ko vročina doseže vrh, naj bo otrok primerno oblečen (na sebi naj ima le toliko obleke, da se ne počuti neprijetno). Zgrešeno je misliti, da moramo otroka s povišano temperaturo bolj obleči, s tem ga namreč še bolj pregrejemo, vročina pa se mu še poviša. Tudi temperatura bivalnega prostora naj bo primerna, in sicer med 20°C-22°C, otroka pa pokrijemo le z rjuho.

Otroku lahko tudi pripravimo 10-minutno mlačno kopel s temperaturo vode približno 36°C, ki jo počasi znižujemo za par stopinj, tako da po lončkih dolivamo mrzlo vodo. Na podoben način deluje fizikalno hlajenje, če otroka le prebrišemo z mlačno vodo (29-32°C) in mu na čelu pustimo obkladek.

Zniževanje povišane telesne temperature z zdravili

Proti vročini so na voljo številna zdravila (paracetamol, ibuprofen) v obliki sirupov, tablet in svečk. Le – ta lahko otrok z vročino preko 38,5°C (merjeno pod pazduho) dobi 3 – 4 krat dnevno, izjemoma dajemo zdravila proti vročini tudi otrokom z vročinskimi krči pri temperaturi 38°C.

Kdaj na pregled k zdravniku?

  • Pri otrocih, mlajših od treh mesecev z vročino nad 38°C, nadalje pri otrocih, mlajših od 6 mesecev z vročino nad 39°C in pri vseh otrocih z vročino nad 40°C. Te vrednosti morajo biti izmerjene pod pazduho, merjenje na čelu ali drugi načini merjenja telesne temperature so nezanesljivi.
  • Ko vročina nastopi pri otrocih s kroničnimi srčnimi ali pljučnimi obolenji, sladkorno boleznijo, poškodbo glave, vročinskimi krči ali epilepsijo.
  • Kadar vročina traja več kot 3 dni.
  • Ko se pojavijo vročinski krči.
  • Če je otrok vidno prizadet.
  • Ima velik napor pri dihanju in pospešeno diha.
  • Je dehidriran.
  • Neješč.
  • Ima bledo in sivo modrikasto kožo.
  • Se ne odziva na klice/vprašanja, ima slaboten jok ali je pretirano zaspan.
  • Opazimo hitro nastajajoč neiztisljiv vijoličen izpuščaj.

V šolo ali vrtec gre lahko otrok, ko vsaj 2 dni nima povišane telesne temperature in se dobro počuti.

Za konec si velja zapomniti: Zaupanje v strokovno osebje in preudarna nega vaših otrok sta ključni na poti do ozdravitve malih junakov. Pa srečno!

Kristina Vogrin, dr. med., spec. pediatrije (Objavljeno: 07.11.2024)

Viri:

Povezani članki

Prehoden nos kot predpogoj za ustrezen sluh in razvoj govora

Pomembnost vitamin B kompleksa pri otrocih

5 nasvetov za spodbujanje govornega razvoja vašega otroka