Na okrogli mizi o porastu diagnoz in potrebi po uravnoteženem pristopu pri obravnavi otrok

Ljubljana, 18. september 2025 – V Ljubljani je v sredo, 17. septembra, potekala okrogla miza z naslovom »Med porastom diagnoz in iskanjem ravnotežja – smo otrokom postavili več etiket kot kadarkoli prej?«. Dogodek, ki ga je podprlo podjetje Alkaloid – Farm, je združil priznane strokovnjake s področja pediatrije, psihologije in dietetike, ki so osvetlili eno od najbolj aktualnih tem današnjega časa – porast vedenjskih, čustvenih in razvojnih posebnosti pri otrocih.

Strokovnjaki izpostavljajo, da se zdravniška stroka in starši vse pogosteje srečujejo z raznolikimi vedenjskimi, čustvenimi in razvojnimi posebnostmi pri otrocih. Po eni strani to odpira pomembne priložnosti za pravočasno prepoznavanje težav ter nudenje ciljno usmerjene strokovne podpore, ki lahko bistveno izboljša otrokovo kakovost življenja in dolgoročni razvojni potencial. Po drugi strani pa prinaša tudi tveganja prezgodnjega diagnosticiranja ali označevanja, ki lahko otroka spremljajo vse življenje, tudi v primerih, ko bi bilo izzive mogoče ustrezno nasloviti z drugačnimi, bolj celostnimi pristopi. Prav v tem ravnotežju med zgodnjim ukrepanjem in preprečevanjem nepotrebnih oznak se kaže kompleksnost sodobne pediatrične obravnave.

O teh dilemah in možnih rešitvah so na okrogli mizi razpravljali priznani strokovnjaki z različnih področij. Petra Mohar Bregar, dr. med., spec. ped., vodja razvojne ambulante Bolnica za otroke Šentvid pri Stični, je opozorila, da je znanje o nevro­razvojnih motnjah danes bistveno večje kot pred desetletji, zato jih zaznavamo že v najzgodnejšem obdobju. A to prinaša tudi več strahu: »Starši so obdani z množico informacij, kar povečuje njihovo zaskrbljenost. Pomembno je, da se zavedamo, da razvoj ni enoznačen proces – nekateri otroci napredujejo počasneje ali drugače, a to še ne pomeni, da gre za motnjo. Naš cilj ni perfekcija, ampak funkcionalnost – da otrok lahko komunicira, se izraža in razume svet okoli sebe.« Dodala je, da je otrok vedno tudi odraz družine: »Ni pravično, da vse pripišemo otroku – včasih je bistvo težave v družinski dinamiki, zato je potrebno nasloviti in podpreti celotno družino.«

Na družbeni in psihološki vidik je opozorila dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: »Povečana potreba po pomoči in s tem porast diagnoz je prisotna povsod v razvitem svetu. To je posledica razvoja znanosti, večje senzibilnosti strokovnjakov in sprememb v družbi, kjer starši pogosto težijo k perfekciji. Po drugi strani pa diagnoze včasih prinašajo poseben status, kar vodi celo do samodiagnosticiranja med mladostniki.« Ob tem je poudarila, da nosijo odgovornost vsi, ki delajo z otroki – od staršev do učiteljev –, in da je pogosto pravilen pristop preprost: pristna povezanost in čas, ki ga namenimo otroku.

Denis Baš, dr. med., spec. ped., iz Zdravstvenega doma Kamnik, je izpostavil, da je za uspešno sodelovanje s starši ključno zaupanje: »Čeprav se kdaj načne, ga je na splošno med starši še vedno veliko. Izziv predstavljajo poplave informacij, pogosto tudi nepreverjenih, ki jih starši pridobijo na družbenih omrežjih. Pogosto namreč pridejo že z izdelanim mnenjem in pričakovanji, zato moramo pediatri znati postaviti jasne smernice in meje.« Po njegovem mnenju bi bilo izjemno koristno, če bi imeli starši dostop do enotnega, preverjenega vira informacij, ki bi zmanjšal zmedo in strahove, za kar si s kolegi iz stroke že aktivno prizadevajo.

Vidik prehrane je osvetlil doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik iz UKC Ljubljana, ki je spomnil, da so temelji otrokovega razvoja postavljeni že zelo zgodaj. »Starši se danes pogosto za otroka odločajo kasneje, kar prinaša dodatne izzive. Že tri mesece pred spočetjem bi morali prilagoditi življenjski slog – povečati telesno dejavnost na vsaj uro in pol na dan, zmanjšati vnos sladkorja, slane in mastne hrane ter se odpovedati alkoholu in kajenju. Pomembno je, da oba partnerja ostaneta na teh tirnicah tudi po spočetju, saj v marsičem vedenje očeta vpliva na mater in s tem na plod,« je poudaril Benedik.

Ob tem je opozoril, da je prehrana staršev in otrok vselej odvisna od uravnoteženosti, pri čemer sodobne diete pogosto vodijo v pomanjkanje hranil. »Plod že v maternici zaznava okuse hrane, ki jih uživa mati, in se jih na ta način uči sprejemati,« je pojasnil. Zato je pomembno, da starši ohranjajo raznoliko in kakovostno prehrano. Opozoril je tudi na nevarne trende vplivnežev, ki med nosečnicami spodbujajo uživanje surovih mlečnih izdelkov in jajc ter ostalih nepreverjenih diet. »Ta gibanja so zelo močna, a tudi izjemno nevarna,« je bil jasen.

Poudaril je pomen prvih mesecev po rojstvu, ko se otrok z dojenjem uči sesanja in nadzora refleksov. »Otrok bo prenehal jesti, ko je sit, a mladi starši pogosto vse želijo imeti izraženo v številkah, kar povzroča nepotreben stres in včasih celo upad mleka,« je dodal. Ključno obdobje je tudi uvajanje goste hrane, saj se takrat razvija otrokov odnos do prehranjevanja. »Starši morajo biti vztrajni in dosledni, pomembno pa je tudi, da se otrok nauči, da je prehranjevanje sproščeno, brez telefonov in drugih motečih dejavnikov. To je čuječ način prehranjevanja, ki krepi zdrav odnos do hrane,« je pojasnil Benedik.

Sogovorniki in sogovornice so se strinjali, da je pri obravnavi otrok nujen celosten pristop, ki združuje medicino, psihologijo, prehrano in socialno podporo. Le tako je mogoče zagotoviti, da otroci dobijo pomoč, ko jo potrebujejo, hkrati pa se izognemo nevarnosti, da jih že zelo zgodaj zaznamujejo etikete, ki lahko vplivajo na njihovo samopodobo, odnose in razvoj.

»Morda gre za novo realnost našega časa, morda pa za dejstvo, da smo kot družba bolj pripravljeni o teh temah odkrito spregovoriti,« pa je poudarila Alma Sajovic, direktorica podjetja Alkaloid – Farm. Dodala je, da enoznačnega odgovora na ta vprašanja verjetno ni. »Pomembno pa je, da se stroka zna odzvati premišljeno – da otrokom pravočasno ponudimo strokovno pomoč, da jim prisluhnemo in jih razumemo, hkrati pa pazimo, da jih ne obremenimo s pretiranimi oznakami.«

Posnetek dogodka si lahko ogledate na povezavi tukaj.